Pod vodstvom Helle Jensen, 4. - 6. februar 2011

Seminar s Helle Jensen priporočam vsakomur, ne le šolskim svetovalcem ali učiteljem, saj je uspešna komunikacija pomembna za vse, pa tudi zato, ker na nas vse, v vseh okoljih, znotraj katerih se pojavljamo, vpliva kakovost odnosov, znotraj katerih delujemo. Čeprav izjemno podkovana Helle ne zasuje s teorijo, ki jo pozabimo, temveč omogoča globoko, izkustveno učenje. Te pa ne pozabimo, ta postane del nas, zato je neprecenljiva.

Ksenija Malia Leban, konferenčna tolmačka

Seminar je fenomenalen. Izhaja iz prakse; uporaben je povsod, kjer so ljudje, v šoli, doma, na dopustu ... Spremenil mi je pogled na moje odnose z ljudmi in preko delavnic sem si izoblikovala novo védenje o sebi. Tisočkrat sem hvaležna.

Katja Prelesnik, OŠ Domžale

* * * * * * *

Še zmeraj sem pod vtisom delavnic. Bilo je zares fenomenalno, prvič sem zares močno začutila, da se pa končno govori o pravi stvari, v nedeljo sem imela občutek, kot da sem kar nekaj metrov nad zemljo; blazno svoboden občutek - no, danes že ta droga malce popušča. Motilo me ni skoraj nič, morda kasneje, ko sem že bila utrujena, to, da so se nekatere prevečkrat oglašale.

Nataša Novak Mulej, OŠ Kungota

* * * * * * *

Za zelo koristno in krasno se nam je izkazalo, da smo se seminarja Odnosna kompetenca udeležile tri sodelavke. Debata na poti domov je bila vroča. Običajno porabiš za pot od Ljubljane do Maribora kakšno uro in pol. Da bi premlele čim več snovi, je Petra upočasnila vožnjo. Kako si bomo postavljale ogledalo, kako bomo ravnale s svojimi otroki, kako se bomo odzivale na probleme s partnerjem, kako se bomo pogovarjale z učenci, … o vseh, tako zelo pomembnih vprašanjih, bi želele razmišljati drugače, po "Juulovo". Težko bo stopiti iz utečenih komunikacijskih vzorcev, a z medsebojno podporo in vzpodbujanjem nam bo gotovo lažje. Ksenja in Ivana sta bili tako neposredni in iskreni, da sta naju prepričali, da je mogoče ideje Jesperja Juula res zaživeti.
Naša počasna vožnja je postala sumljiva celo policiji, ki nas je ustavila. Podkrepljene druga z drugo smo lažje premagale nadzor; naj bo tako tudi v drugih okoliščinah, ko bomo druga drugo podkrepile z razvijanjem odnosne kompetence.

Alda Stojanović, OŠ Kungota

* * * * * * *

Seminar, bolje delavnice, je (so) zakon. Bilo mi je fajn. Med seboj smo se dobro spoznale in vse skupaj "not padle". Fascinantno se mi je zdelo, da se vse dogajanje lepi na eno samo besedo - ODNOS. Tolikokrat sem jo slišala in sama izrekla, da mi je zdaj jasno, kako je pomembna vsebina, ki jo skriva v sebi. Odkrila sem, da je vse tako preprosto, samoumevno in logično - človeško, pa vendar je tako težko zdržati v pravem odnosu. Le kdaj in zakaj smo vse tako zakomplicirali in izumetničili, da zdaj ne znamo več biti človek človeku?
Vse to in še mnoooogoooo mnogo več se mi je v teh dneh na delavnicah pletlo po glavi. Imela sem možnost stopiti samo vase in se "raziskovati". Všeč mi je bilo, ker smo z lastnimi razmišljanji sooblikovale potek seminarja. Ksenja pa je vse naše izbruhe in misli skrbno in spretno speljala nazaj na rdečo nit in jih umestila na pravo mesto. Ivana je z neštetimi primeri podkrepila vse povedano.
Sedaj bom delala sama naprej. Naučile ste me, kako se najti, kaj je pomembno in upam, da bom zdržala.
Samo še to: Po vsem tem sem še bolj prepričana in obenem zgrožena, da imamo učitelji in starši nepopisno odgovornost in moč, ki lahko postane za otroke odrešujoča ali uničujoča. Upam, da bo v proces spreminjanja sebe stopilo čimveč ljudi, da bomo znali prevzeti odgovornost in nam bo zato bolje.
Zagotovo še pridem!

Andreja Golob, OŠ Prule, Ljubljana

* * * * * * *

Greva na "Juula", sta rekli Nataša in Alda. "Kam?" je bilo eno izmed mojih vprašanj, ki so vedno znova posledica moje neustavljive radovednosti. "Na en dober seminar, marca bo. Te zanima?" "Ja, valjda," je bil moj odgovor. "Daj, Alda, prijavi še mene."
Kar veliko stvari v življenju naredim hipno. Čeprav sem ziheraš. Ampak pri stvareh kot so seminarji, pa vendarle ne more biti nič narobe, če si impulziven.
Petek je. Še to, pa še to, pa še en telefon, pa še pošta, pa da ne pozabim… Končno smo natovorjene v avtomobilu in se peljemo v Ljubljano. Polne pričakovanja. V strokovnih krogih se o Juulu že kar širijo informacije. Pa da vidimo.
Žuli me služba, žuli me moja odraščajoča deklica, žulim sama sebe, ker sem, kot je potem lepo povedala Ivana, očitno v neki fazi osebnostnega razvoja, ko kar nekam "pležem", pa se mučim in čutim, da moram nekaj spremeniti.
Že nekaj let sprejemam življenje z vsemi barvnimi odtenki, ki mi jih niza, in sem prepričana, da se mi dogaja z namenom. Uživam v gledanju vase, uživam v samospreminjanju, čeprav je včasih prekleto težko.
Naše druženje v petek in soboto je v meni pustilo orkan misli in čustev; doživela sem totalno revolucijo, ki je okoli svoje osi zgoraj, spodaj, levo in desno obrnila mojo bit. Sem v fazi, ko urejam zapiske - običajno po seminarju odložim gradivo, ki ga bom morda še kdaj potrebovala - tokrat urejam zapiske, se z vsebino ukvarjam in nadziram svoje besede, sebe. Z Aldo in Natašo debatiram in poskušam misliti in delovati "Juulovsko" …
Zelo sem vznemirjena. In to mi je fajn. Kot da sem se izbezala iz votline rutinskih postopkov, v katere sem padla po dobrem desetletju službe. In to ni bilo več fajn.
Hvala vama, Ksenja in Ivana. Pa seveda tudi Alda in Nataša, ki sta "krivi", da sem sedaj zaposlena s seboj. Zelo.

Petra Baukman, OŠ Kungota

* * * * * * *

Seminar je močno presegel moja pričakovanja, ki že tako niso bila preveč nizka. Izvedela in spoznala sem ogromno uporobnih resnic, ki mi pridejo prav v privatnem življenju in pri poučevanju. Tako, ko bo možno, se (upam) zopet vidimo na kakšnem seminarju oz. predavanju. Hvala vama s Ksenjo za vse.

Viktorija Pirš, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik