-
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Deseto poglavje: Poskrbite zase
Vzgajanje je ena najbolj stresnih dejavnosti, kar jih je. Ob neverjetnih, krasnih in izjemno izpolnjujočih trenutkih boste doživljali tudi neprespanost in najhujše preizkušnje svoje potrpežljivosti. Vaša naloga je pomagati otroku pri spoprijemanju z najrazličnejšimi občutki, od izbruhov jeze in besa do prijetnega vznemirjenja in radosti. Da bi bili mirna, ljubeča in sočutna mama ali oče, morate dobro skrbeti zase. To pa pomeni, da morate prepoznati, kdaj se počutite na tleh in morate poiskati podporo in čas, da bi si povrnili duševno in telesno ravnovesje.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderand)
Deveto poglavje: Socialno inteligenten otrok
Duševno zdravje in sreča sta odvisna od sposobnosti za ustvarjanje globljih človeških odnosov. Kakovost komunikacije z drugimi ljudmi je zagotovo najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja. Dobra povezanost z drugo osebo namreč pomeni, da smo bolje povezani s sabo in z življenjem. Poleg tega lahko samega sebe spoznamo samo v odnosih z drugimi in tudi razvijamo se lahko samo po zaslugi odnosov z drugimi.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Osmo poglavje: Kemija ljubezni
Poglavje obravnava ljubezen, od najzgodnejše ljubezni med starši in otrokom do ljubečih odnosov v odraslem življenju. Da lahko ljubimo, je eno od daril narave. Ljubezen ustvarja simfonijo kemičnih snovi v možganih. Zaradi te simfonije nam je toplo pri srcu, radi bi objeli ves svet, ustvarjalni smo, občutek imamo, da zmoremo vse, in smo neskončno zadovoljni. Kadar zares ljubimo, smo tudi izjemno živi. Velja pa tudi obrnjeno: če ne moremo zares ljubiti, ne moremo polno živeti.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Sedmo poglavje: Vse o disciplini
Disciplina je prava umetnost. Če jo znate uveljavljati pravilno, postane veliko več kot samo sredstvo za obvladovanje vedenja. Razvija socialno, moralno in čustveno inteligenco vašega otroka. Če pa jo uveljavljate napačno, lahko kvari otrokovo življenje, saj se zaradi tega na svet odziva s strahom in jezo. Zato je zelo pomembno otroka disciplinirati na načine, ki aktivirajo njegove višje, razmišljajoče možgane, ne pa nižje, ki se odzivajo z grožnjami in napadi. Otroci se velikokrat vedejo težavno, ker ne znajo dobro ubesediti bolečih čustev. Če si boste vzeli čas in otroka poslušali ter mu tako pomagali pri spopadanju z njegovimi občutji, poleg tega pa si boste prizadevali izboljšati vajin odnos, ga bo želja po tem, da bi se grdo vedel, največkrat minila.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Šesto poglavje: Čas preizkušenj
V tem poglavju podrobneje obravnavam, kaj se dogaja v možganih majhnih otrok, predvsem mlajših od pet let, kadar se težavno vedejo. Večina staršev najbrž zelo dobro pozna pogoste prizore, o katerih pišem - od skakanja po postelji in besnenja v restavraciji do scen zaradi uveljavljanja volje v trgovini z igračami in spopadov s sorojenci. Starši najbrž ne veste, da se takšno vedenje dogaja na razvojni stopnji, na kateri sistemi v možganih otroka še niso dovolj zreli, da bi lahko prevzeli nadzor nad dogajanjem.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Peto poglavje: Težavno vedenje
Vsi otroci se kdaj pa kdaj težavno vedejo. V tem poglavju boste lahko prebrali znanstvene in psihološke razlage za težavno vedenje. Obravnavala bom tudi izbruhe besa - pri teh so starši večinoma hvaležni za kakšen praktičen nasvet. Nekateri strokovnjaki za vedenje otrok priporočajo, naj se za izbruh besa sploh ne zmenimo, vendar pa to ni vedno najboljši nasvet. V tem poglavju bom pojasnila, zakaj je napačno, če smo pozorni samo na otrokovo vedenje, spregledamo pa njegovo raven stresa in njegove potrebe.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Četrto poglavje: Kemične snovi za dobro življenje
Kot starši imate odločilen vpliv na to, ali bo vaš otrok kot odrasel človek živel harmonično življenje ali pa takšno, ki ga bodo kvarila nenehna stanja jeze, anksioznosti ali depresije. Hormoni in kemične snovi v možganih vplivajo na naša občutja, zaznavanje in vedenje, zgodnje življenjske izkušnje vašega otroka pa neposredno vplivajo na to, katera čustvena stanja bodo zanj postala vsakdanja. Še več, to, kako ravnate z otrokom, odločilno vpliva na njegove ključne sisteme v možganih za zagnanost, voljo, motivacijo in veselje do življenja.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Tretje poglavje: Spanje in odhod v posteljo
Bi morali otroka izuriti, da bo spal sam, ali spati v isti postelji z njim? Razprava o tem buri duhove že več desetletij in pri ljudeh zbuja zelo silovita čustva. Morda otrokov jok takrat, ko zapremo vrata spalnice, bolj pripomore k temu, da ljudje niso sposobni jasno razmišljati o različnih možnostih, kot smo si pripravljeni priznati. V tem poglavju boste našli najnovejše znanstvene izsledke o tem, kje in kako bi moral spati otrok, obravnavane pa so tudi aktualne raziskave o sindromu nenadne smrti v zibki. Upam, da bo poglavje staršem pomagalo pri zavestnem odločanju o tem, kako naj ravnajo z otrokom, ko pride čas za odhod v posteljo, pa tudi ponoči.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Drugo poglavje: Jok in ločenost od staršev
V preteklosti je veliko ljudi zagovarjalo stališče, da je dojenčke in malčke najbolje pustiti jokati. Mamam so zagotavljali, da si otroci tako samo ‘krepijo pljuča’ ali da jih bodo samo ‘razvadile’, če bodo jokajoče hčere in sinove nenehno jemale v naročje. V novejšem času so otroke puščali jokati, ker so jih tako hoteli izuriti za spanje in jih navaditi na točen urnik odhoda v posteljo. Te tehnike se nesporno obnesejo! Če otroka ne potolažimo, bo na koncu enkrat že nehal jokati, tudi če se nihče ne bo odzval nanj. Vendar pa mora za to plačati ceno. V tem poglavju si bomo pogledali raziskave, ki razkrivajo, kako lahko stres, ki je posledica dolgotrajnega joka in ločenosti od staršev, vpliva na razvijajoče se otrokove možgane. Preučili bomo tudi, kako zelo se vam dolgoročno obrestuje, če jokajočega otroka dosledno tolažite.
Več... -
Znanost o vzgoji (Margot Sunderland)
Prvo poglavje: Možgani otroka
Starši niso čarovniki. Ne morejo zagotoviti, da bodo njihovi otroci pozneje v življenju zadovoljni, niti jih ne morejo zavarovati pred izgubo in zavrnitvijo. Lahko pa odločilno vplivajo na sisteme v otrokovih možganih, ki so ključni za res zadovoljno življenje, kot bomo ves čas ugotavljali v knjigi. Preden pa se odpravimo na to osupljivo potovanje, je pomembno spoznati nekaj dejstev o človekovih možganih.
Več... -
Družine z najstniki
Sedmo poglavje iz knjige Kompetentni otrok
Obdobje v življenjskem ciklusu družine, ko otroci pridejo v puberteto, obdaja vrsta mitov in pričakovanj.
Puberteta je razvojna doba, ko otroci dobijo drugo priložnost za to, da izvejo, kdo so, in postanejo, kar so (prva priložnost napoči v dobi neodvisnosti, ki jo opisujem v prvem poglavju). Vendar te priložnosti ne dobijo vedno. Prejšnji rodovi so puberteto dojemali kot čas, ko je bilo otroke mogoče preoblikovati po starševskih željah. Mnogim je uspelo izpolniti starševske sanje in pričakovanja in nekateri so na tej življenjski poti doživeli uspeh. Drugi so se skozi življenje prebijali z občutki notranje praznine in razočaranja. V nenehno osuplost jih je spravljalo dejstvo, da svet ni nagradil njihove sposobnosti za prilagajanje.
Več... -
Erotika in skupno življenje
Odlomek iz knjige Obitelji s kronično bolesnom djecom
Čas prinese, da mnogi pari doživljajo obdobja, ko temperatura erotičnih dejavnosti strmo pade. Včasih traja to več tednov, neredko tudi mesecev. Gre za sestavni del dolgotrajnega razmerja, o katerem pa v medijih, kjer, kot kaže, bolj cenijo spolnost, usmerjeno na izvedbo, in kjer vse, kar se odvija pod pasom, razumejo kot ločeno od ostalega življenja, malone striktno molčijo. Ko človek proučuje svoj odsev v medijskem zrcalu, se mu lahko mimogrede zazdi, da sta on in njegovo razmerje nenormalna ali problematična. Edino pravo merilo je osebno merilo, to pa se bo s časom spreminjalo, kakor bo dozorevala vaša spolnost in skupno erotično življenje.
Več... -
Kaj boš za zajtrk?
Odlomek iz knjige Hura! Idemo jesti
Za mizo sedijo mama, oče in triletna Kamma. Pripravljajo zajtrk.
Mama: Kamma, kaj boš jedla?
Kamma: Jagodni jogurt.
Oče: Mislim, da jagodnega nimamo več, imamo pa jogurt z gozdnimi sadeži.
Kamma: Ampak jaz hočem jagodnega!
Mama: Počakaj, da pogledam v hladilnik. Res je, Kamma, jagodnega jogurta nimamo, pa saj imaš rada tudi tega z gozdnimi sadeži, kajne?
Kamma: Hočem jagodnega. Zakaj nimamo jagodnega, če pa hočem jagodnega?
Več...