• Foto utrinki - generacija 2009

  • Notranji laboratorij

    Piše: Aleksandra Pinterič, junij 2009, po usposabljanju


    Ko sem sedla za volan in prevozila prvih 10 km, sem zaslišala besede: » Hoja po žerjavici je bila nič v primerjavi s tem.«

    V meni je ogromno besed, a še vedno iščem tiste, s katerimi bi opisala, kaj je v meni in kako sem doživljala izobraževanje. Torej, jih grem iskat – besede, misli…

    Preprosto rečeno – doživela sem ga, res doživela, nekaj podobnega, kot sem pred leti vzela v roke Alkimista in odšla na pot z njim. Tokrat sem stala za svojim pultom laboratorija in ob »formulah« mešala, eksperimentirala, povezovala, odpirala svoje predale in ob tem odkrivala sebe, svoj odnos do družine, ljudi, s čim se strinjam, s čim ne in kje sploh stojim sedaj.

    K celi zadevi sem na vsem začetku (februarja) res pristopila kot čisto prava in izurjena učiteljica – knjige, študij. Odločila sem se za to, ko se je v meni ob branju knjige premaknil tisti kamen, ki je predor u na drugi strani spustil žarek svetlobe. Šele prvi del izobraževanja me je zadel v bistvo – tega se ne da naučiti na pamet – to lahko samo živiš. Po tistem delu sem postala zelo zmedena. Vedela sem, da je pot prava, a največji je bil strah pred tem, da toliko še ne vem, kako s tem, kaj je prav in kaj ne – predvsem zame, za družino – kako močan občutek, ko začneš prevzemati odgovornost. Čeprav sem vedno mislila, da sem jo…. Spraševala sem se tudi, kako bom na podlagi tega lahko sploh izvajala seminarje.

    Tudi na drugem delu me je obiskala moja notranja učiteljica z željo po metodah. Resnično sem opazila, da sem še vedno pričakovala neke napotke, kaj je ok in kaj ne, kako narediti v kateri situaciji. Še na večernem predavanju sem spoznala prvi klik – za življenje in tiste popolnoma enostavne resnice gre. Delo s prvo družino je bilo zame ključnega preloma – prava formula za prav notranjo eksplozijo, razsvetljenje – učiteljico (in vse druge vloge) sem odrinila stran in samo prisluhnila, samo jaz. Vedela sem le, da bo Juul res edinstven in preprost pri delu ter da bo to, kar je ves čas in čisto nič drugačen.

    Ob stavku »… umrla pred…« je priletela puščica, razdelila sem se na dva dela . Prvi del je spremljal Juulovo vodenje, besede, razmišljanje, predvidevanje in ČUTENJE, kaj bo rekel sedaj. Z drugim delom sem šla na svojo notranjo pot – iskanje sebe. Iz teh dveh sem skupaj pletla nov pulover.

    Odprla sem vrata in začela rušiti svoj VESOLJSKI zid, za katerim sem toliko let skrivala. Spoznala sem, da je pot v svojo notranjost največja šola, raziskovanje življenje. Moja pot dobiva podobo….

    In potem… Ti majhni metulji … Ti angeli… Kako čutijo… Kako se ob njih lahko učimo…

    In… kako posebni so bili tudi vsi soudeleženci. Vsak v sebi nosi tako čudovito posebnost, a je zaradi svojih programov tako premalokrat želimo videti. Ob njih sem ponovno rastla, spoznavala, kje sem in predvsem – kdo sem.

    V meni je še vedno polno vprašanj in čas, razmišljanje ter ustvarjalnost na moji, naši strani.

  • Po usposabljanju 2008

    "Udeležba na treningu mi je koristila za izvajanje seminarjev, saj starši, ki jih srečujem, največkrat nekje intimno vedo, kako naj ravnajo, a nehote nad tem prevladajo stari vzorci in neustrezna prepričanja iz njihovih izvornih družin.

    Juul kot odgovor na to nikoli ne ponudi recepta ali navodila v smislu »5 korakov za rešitev te in te težave«, temveč zgolj na podlagi temeljnih konstruktov, ki jih zagovarja, nakaže, kako bi starši sami lahko našli pot do rešitve svojega problema. In v tem je duh Familylaba, da stalno priznava, da so otroci in starši sami po sebi kompetentni. In ne skozi njegove knjige, šele v pristnem osebnem stiku z Juulom to tudi zares doživiš."

    Tadeja Knaflič, Vrhnika

    * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

    "Skozi odraščanje sem opazovala vzgojo svojih staršev in svojo pot k samostojnosti. Misel, da bom tudi sama postala mama, je bila precej strašljiva. S pomočjo Jesperja Juula pa sem ugotovila, da je to, kar potrebujem za uspešno vzgojo svojih otrok, že v meni. Vse, kar moram storiti, je obdržati stik s seboj."

    Polona Masnec, Podbočje

    * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

    "Globoke in kompleksne zadeve strniti v jasne, kratke misli. Enostavnost in preprostost se prelivata na površju dolgoletnih izkušenj. To je Juul. Zagledam se v njegovi miselnosti. Posluša, sledi nekaj trenutkov tišine in potem se oglasi: »Mi lahko poveste še malo več o tem?« ali pa: »To me spominja na zgodbo, ki vam jo bom zdaj povedal!« Impresionira. Spodbuja, da razmišljamo s svojo glavo. Dober občutek in velika odgovornost. Sprejmem. Hvala, Juul!"

    Ksenja Kos, Medvode

    * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

    "Užitek je bilo na seminarjih poslušati Juula in predvsem opazovati in spremljati ga, ko je vodil razgovore z obiskovalci (predstavljeni primeri). Zelo nazorno je predstavil, kako deluje resnična predanost sočloveku in empatija, razumevanje drugega (še posebej otroka). Občudovanja je vreden skromen obseg vprašanj, ki jih je postavljal in s katerimi je takoj zadel žebljico na glavico, ko se je pogovarjal z njimi, in ne toliko o problemu! To je neprecenjljiv dar, ki ga lahko razvijaš samo, če ga že imaš!

    Dragocena je bila bolj njegova resnična prisotnost, kot same vsebine predavanj (marsikaj bomo lahko prebrali v njegovih knjigah). Najgloblji pečat je vtisnil način, na katerega je z nami delil svoje bogate izkušnje. Osvobojen vrednotenja in ocenjevanja, predvsem pa predsodkov, nas je učil povsem drugih dimenzij medsebojnega komuniciranja in izmenjave: kako resnično biti prisoten, ko si z drugim.

    Neštetokrat je rekel: »I don't know ... Maybe ...«. Seveda si takšno iskrenost in skromnost lahko privošči prav nekdo, ki je spoznal premnoge družinske stiske in ki tako veliko ve!

    Hvala, Jesper. In iskrena hvala vam trem, ki ste ga pripeljale med nas."

    Dušica Grgič, Ljubljana

    * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

    "Pet knjig Jasperja Juula, osem dni Jasperja Juula je za moje materinstvo pomenilo ključen obrat. Ko sem razumela kompetentnost otrok, sem dojela tudi svojo. Usposabljanje je bilo ena najnapornejših izobraževalnih izkušenj zadnjih let. Osem dni dni intenzivnega sledenja zgoščenim, jasnim mislim v angleščini. Mislim, ki neprestano evalvirajo dosedanje starševstvo in profesionalne izkušnje. Osem dni med med ženskami odprte glave, ki hočejo vedeti vse, tudi tisto, za kar nisem vedela, da ne vem. Da ne omenim junijskega sonca in hrbtenice, ki trpi celodnevno sedenje na trdem. Krasno usposabljanje za trpežne!"

    Darja Barborič Vesel, Ljubljana 

    * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

    "Moji otroci se iskreno zahvaljujejo Jesperju Juulu za to, da jim je dal … še malo več … Mojce. Jaz pa se zahvaljujem vsem trem dekletom: Anji, Ivani in Mini za res ODLIČNO organizacijo seminarjev in za postavitev Familylaba v Sloveniji. Zadnji čas! Kajti vidim, da ga družine dandanes preprosto »krvavo« potrebujemo. Bravo punce!"

    Mojca Grešak, Petrovče

    * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

    "Za mano (nami) je osem dni prejemanja in dajanja. Prejemanja in dajanja informacij, znanja, mnenj, čustev in prijateljstva.

    Intenzivnost dogodka je težko opisati, še težje strniti v nekaj stavkov. Gre za tisti občutek, ko te kot komet udari spoznanje o vrednotah družine in ko si rečeš »Ja, to je to!«. Hvala vsem!"

    Tita Stanek Zidarič, Spodnja Idrija

    * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

  • Foto utrinki - generacija 2008

    Fotografije z junijskega modula si lahko zaenkrat ogledate tule, tiste s septembrskega pa tule.